Trenutno dogajanje

Dobro sodelovanje med partnerji kohezijskega projekta

Duška Czurda je namestnica odgovornega nadzornika vseh del pri izvedbi projekta izgradnje komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode v občini Slovenska Bistrica. Inštitut za ekološki inženiring IEI Maribor, kjer je Czurda zaposlena že vrsto let, je uveljavljena in ugledna strokovna institucija za opravljanje nadzora, zato ima v svojih rokah celotno usklajevanje vseh strokovno-tehničnih podrobnosti med izvajalcem del in naročnikom na rednih koordinacijskih sestankih. Sicer pa Duško Czurdo zelo dobro poznajo tudi ljubiteljski vrhunske odbojke, saj je bila pred desetletjem nepogrešljiva članica ekipe državnih prvakinj OK Paloma Branik iz Maribora in dolgoletna državna odbojkarska reprezentantka. Z njo smo se pogovarjali o nekaterih podrobnostih projekta čistilne naprave na Pragerskem in prvih štirih primarnih kanalizacijskih sistemov, ki je med tremi aktualnimi kohezijskimi projekti doslej opravil najdaljšo pot in so ga v teh dneh že pričeli izvajati na tere
nu.
* Spremljamo srečanja koordinacijskega telesa za izvedbo enega od kohezijskih komunalnih projektov in ugotavljamo, da je vloga glavnega nadzornega inženirja izjemno pomembna. Kakšna je pravzaprav vaša naloga na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju nadzora?
"Naše podjetje, Institut za ekološki inženiring, d. o. o., izvaja pri tem kohezijskem projektu delo nadzornega inženirja v skladu s FIDIC (mednarodna zveza svetovalnih inženirjev - Federation Internationale des Ingenieurs-Conseils) in v skladu z Zakonom o graditvi objektov. Gre za to, da je zaradi obsežnosti projekta in sofinanciranja projekta iz EU-skladov takšen nadzor zahtevan, obsega pa ob tem tudi strokovno svetovalno delo za naročnika. Kot nadzorni inženir skrbimo, da so dela strokovno in kvalitetno izvedena, pri konkretnem projektu gre tako za dela v okviru projektiranja in kasneje izvajanja ter poskusnega obratovanja. Nikakor pa ni delo nadzornega inženirja omejeno samo na nadziranje, kot bi sam naziv lahko bil razumljen, temveč gre tudi za dela v zvezi s koordiniranjem, svetovanjem in usklajevanjem. V primeru različnih tolmačenj investitorja in izvajalca pa je naloga inženirja tudi arbiterska, da poskrbi za pravično odločitev v neki dani situaciji. Nadzornega inženirja v skladu z doktrino FIDIC t
ako ne smemo razumeti samo kot podaljšano roko investitorja, temveč tudi kot strokovno in pravično osebo."
* Zdi se, da izvajalec in nadzor dobro sodelujeta. Kako ocenjujete dosedanje izkušnje pri tem projektu?
"Ocenjujem, da z izvajalcem dobro sodelujemo. Včasih sicer imamo občutek, da izvajalec meni, da preveč zapletamo in se ustavljamo pri podrobnostih, vendar zaradi vseh izkušenj, ki jih pri takšnem delu imamo, vemo, da je običajno bolje razjasniti podrobnosti v fazi projektiranja, ker je vsako razjasnjevanje šele v fazi gradnje dražje in tudi poraba časa je večja. Zgodilo se nam je že namreč, da smo prehitevali z izvajanjem, s samo gradnjo - ker se pri izvedbi projektov, sofinanciranih iz Kohezijskega sklada, vselej zelo mudi, saj se veliko časa potroši v času razpisa in izbire izvajalca - pa smo nato ugotovili, da bi z boljšim premislekom v času projektiranja našli boljšo tehnično rešitev in bi tudi lahko privarčevali investitorju kar nekaj denarja."
* Veliko je tehničnih podrobnosti, ki jih še usklajujete. Koliko stvari je še ostalo nedorečenih?
"Usklajevanja glede tehničnih podrobnosti bodo potekala ves čas izvajanja projekta, zato lahko rečemo, da je še veliko stvari nedorečenih. Kar pa se tiče obsežnejših tehničnih rešitev, se še dogovarjamo glede načina izvedbe temeljenja pri čistilni napravi."
* Glede poteka trase primarnih kanalizacij na Zgornji Polskavi, Spodnji Polskavi, Pragerskem ter na Leskovcu in v Starem Logu je bilo nekaj zapletov, predvsem glede ocene stroškov podtlačne kanalizacije na Pragerskem. Je to zdaj odpravljeno?
"Kar se tiče podtlačne kanalizacije v sosednji občini Pragersko, dogovori še niso zaključeni."
* Kako pa ocenjujete sodelovanje z naročnikom Občino Slovenska Bistrica ter izvajalcem obveščanja javnosti, Imposom?
"Z naročnikom dobro sodelujemo in smo v vlogi nadzornega inženirja v preteklosti že dobro sodelovali. Kot so povedali sami, so bili v preteklosti tudi oni zadovoljni s sodelovanjem z nami. Z izvajalcem obveščanja javnosti, Imposom, pa tudi zelo dobro sodelujemo, so izjemno odzivni in spoštujejo medsebojne dogovore. Pohvalila bi tudi njihovo sodelovanje na koordinacijskih sestankih in natančno obveščanje o vseh aktivnostih."
* Se vam zdi, da je javnost dobro obveščena o poteku del tega projekta?
"Javnost je zelo dobro obveščena o poteku del na projektu Celovito urejanje porečja Dravinje - izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode - občina Slovenska Bistrica, KS OP ROPI/5/1/ Dravinja - Slovenska Bistrica, ki ga krajše imenujemo tudi izgradnja kanalizacijskih sistemov in CČN Pragersko. Kdor ima interes in obišče uradno spletno stran navedenega projekta, ima dostop do vseh ključnih in aktualnih informacij v zvezi s projektom. Redno so tudi objave o dogajanjih v zvezi s projektom tudi v lokalnem časopisu Panorama, obvestila so na obcestnih panojih …"

* IEI Maribor je pridobil tudi naročilo za izvedbo nadzora pri drugem kohezijskem projektu, Cero 2. Kako pa je s koordinacijo tega projekta?
"Koordinacijski sestanki za projekt CERO 2 oziroma Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske regije - izgradnja Centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica, potekajo že od maja 2010, redno vsaka dva tedna."
* Pa še nekaj o vaši poklicni odločitvi! Kako in kdaj ste izbirali smer študija? Bi ponovno izbrali enako?
"Za študij gradbeništva sem se odločila razmeroma pozno, šele ob zaključevanju gimnazije. V tistem obdobju mi je bilo pomembno, da zaradi športnih in srčnih zadev ostanem v Mariboru, gradbeništvo pa je bilo zelo prisotno v moji družini, saj je bil oče gradbenik, starejša sestra je v tistem obdobju že tudi študirala gradbeništvo. Nisem se pa odločala povsem naključno, tako kot kolega, ki se je vpisal na gradbeništvo, ker mu je bila Fakulteta za gradbeništvo na poti do Pravne fakultete, na dan vpisa pa je močno deževalo in se je zato ustavil v njemu bližji fakulteti. Težko je reči, če bi ponovno izbrala enako."
* O bleščeči športni karieri Duške Czurde, vrhunske odbojkarice, članice mariborske "sanjske" ekipe državnih prvakinj in državne reprezentantke, je veliko znanega. Za konec vendarle tudi športno naravnano vprašanje: ali ste z doseženim v vrhunskem športu zadovoljni?
"Zadovoljna sem zaradi lepih spominov, ki so mi ostali, nekatere spomine lahko delim tudi z vami, ki ste bili v času največjih uspehov naše ekipe priznani športni novinar, in predvsem zaradi mojih prijateljic, ki sem jih zaradi igranja odbojke dobila in obdržala." Z Duško Czurda podpisanega vežejo spomini še kot športnega novinarja za čas njenega aktivnega nastopanja kot vrhunske odbojkarice. Zato tudi nekaj fotografij iz osemdesetih let, ko je takratna Paloma Branik osvajala naslove jugoslovanskih državnih prvakinj. Takšne zlate generacije odbojkaric kasneje nismo imeli nikoli več. Kot pribito drži, da so vrhunski športniki zaradi pridobljenih delovnih navad praviloma tudi vrhunski strokovnjaki na svojih strokovnih področjih.

Bojan SINIČ

Občani sprašujejo, Borut Košič odgovarja

Borut Košič je operativni vodja projekta z nazivom Izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode - Občina Slovenska Bistrica v okviru operacije "Celovito urejanje porečja Dravinje." Projekt zajema gradnjo centralne čistilne naprave Pragersko in izvedbo primarnega kanalizacijskega sistema na območju naselij Zg. Polskava, Sp. Polskava, Pragersko in Leskovec stari log.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Varstvo okolja - porečje voda; prednostne usmeritve odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. Celotna investicijska vrednost projekta znaša 6.503.108,51 evrov. Evropska unija in Ministrstvo za okolje in prostor zagotavljata sredstva v višini 75% od celotne investicije.
Priprave na izvedbo tega projekta, zagotovo enega pomembnejših v bistriški občini, potekajo že dobrih pet let. Pogodbi z izvajalcem del, podjetjem Nivo iz Celja, ter z Inštitutom za ekološki inženiring Maribor za nadzor in svetovanje sta bili sklenjeni 12. februarja letos, pogodbo za izvajanje ukrepov obveščanja javnosti pa je podpisala družba Impos iz Slovenske Bistrice. Pogodbo z Ministrstvom za okolje in prostor je občina sklenila 30. junija.
Od takrat naprej 14-dnevno potekajo redni koordinacijski sestanki vseh sodelujočih pri izvedbi projekta. Partner Nivoja v projektu, Hidroinženiring iz Ljubljane, je pripravil tudi osnovne načrte za priključitve posameznih gospodinjstev v neposredni bližini izvedene trase z možnostjo priklopa na primarni del kanalizacije.
Koordinacijska skupina z veseljem ugotavlja, da projekt poteka nemoteno in v skladu s pričakovanji, prva zemeljska dela lahko pričakujemo še v letošnjem letu. Zaključek del je po terminskem planu predviden konec leta 2012.
Medtem pa so tudi občani izkazali večje zanimanje za izvedbo projekta, posredovali so že nekaj vprašanj.
Najpogostejša vprašanja občanov o načrtovani gradnji kanalizacijskih sistemov za Zgornjo Polskavo, Spodnjo Polskavo, Pragersko in Leskovec-Stari Log ter čistilne naprave Pragersko:
*
Prosimo za javno objavo vseh ulic oziroma delov naselja Zgornja Polskava, ki bodo vključena v kanalizacijsko omre?je v okviru tega projekta.
"V okviru tega projekta se bo gradil samo primarni kanalizacijski vod, ki poteka po glavni cesti na Zgornji Polskavi (Mariborska ulica) ter nato prek naselja Levarje in Sele pri Polskavi do Spodnje Polskave. Druga linija primarnega voda pa poteka po cesti z Zgornje Polskave, mimo podjetja Bavaria Woltex in odcepa za naselje Pokoše proti Spodnji Polskavi.
Navedbo vseh ulic, ki bodo priključene na primarno kanalizacijo in ČN Pragersko, pa obravnava investicija izgradnje sekundarne kanalizacije, ki je trenutno v fazi izbire projektanta za izvedbo projektne dokumentacije."
*
Ali bodo v kanalizacijski sistem Zgornja Polskava vključeni tudi prebivalci naselja Bukovec in Gabernik?
"Naselji Bukovec in Gabernik sta delno vključeni v Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Slovenska Bistrica.
Natančnejši podatki o delu naselij, ki jih bo mogoče priključiti na primarni sistem, bodo znani po izdelavi projektov sekundarne kanalizacije za aglomeracijo Zgornja Polskava, saj je pri izvedbi projekta poleg terena zemljišča in ustreznih padcev kanalizacijskega sistema treba upoštevati tudi lastništva zemljišč in pridobiti služnostne pogodbe za ta zemljišča."
*
Kako bodo obravnavana gospodinjstva, ki ?e imajo svoje čistilne naprave?
"Gospodinjstva, ki si v prehodnem roku postavijo svoje male čistilne naprave (MKČN), lahko svojo odpadno vodo odvajajo preko MKČN. Pridobiti pa si morajo ustrezno Oceno obratovanja male čistilne naprave (izdela jo izvajalec javne službe v občini), ki jo je treba obnavljati vsaka tri leta. V kolikor je Ocena delovanja MKČN pozitivna, lahko svojo odpadno vodo še naprej odvajajo preko lastne MKČN, v nasprotnem primeru pa bodo morali MKČN opustiti in se priključiti na sistem javne kanalizacije.
Pri tem je treba tudi poudariti, da morajo imeti vsi uporabniki MKČN urejeno ustrezno odvajanje očiščene odpadne vode iz MKČN, kar pomeni, da z njo ne povzročajo škode na sosednjih zemljiščih."
*
Imate podatke o tem, koliko gospodinjstev se ne bo priključilo v kanalizacijski sistem?
"Natančen podatek o številu vseh priključenih gospodinjstev na sistem javne kanalizacije in ČN Pragersko bo znan po izdelavi projekta za sekundarno kanalizacijo."
*
Koliko bo v povprečju zna?ala priključnina in koliko tekoči meter sekundarnega kanalizacijskega voda?
"V skladu s trenutno veljavno zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in Odlokom o odvajanju in čiščenju odpadnih voda v občini Slovenska Bistrica, se priključnina za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ne zaračunava.
Strošek vsakega uporabnika pa je obnova interne kanalizacije (kanalizacijski priključek), ki poteka po njegovem zemljišču oziroma do odcepa na javni kanal. Strošek izgradnje novega internega priključka je odvisen od razdalje do odcepa na javno kanalizacijo.
Po izgradnji javne kanalizacije si bodo uporabniki morali ločiti interno fekalno in meteorno kanalizacijo ter opustiti greznico. Obstoječe cevi lahko še naprej koristijo za odvajanje meteornih voda, prav tako lahko novejše greznice uporabijo kot rezervoarje za meteorno vodo. Starejše greznice, ki niso vodotesne, pa je treba izčrpati, očistiti in zasipati z zemljo ali peskom. Podrobnejša navodila o izvedbi internega priključka bodo vsi uporabniki prejeli pisno pred izvedbo javne kanalizacije na njihovem področju."
*
Kako poteka pridobivanje soglasij za pridobitev vseh potrebnih gradbenih dovoljenj?
"Pridobili smo vsa potrebna soglasja, na osnovi katerih je Upravna enota Slovenska Bistrica že izdala ustrezno gradbeno dovoljenja za prvo fazo CČN Pragersko ter za kanalizacijska sistema za Zgornjo Polskavo in Spodnjo Polskavo. V zaključni fazi je tudi izdelava projektne dokumentacije za naselje Pragersko in Gaj. "
N. Č.

IZ INTERVJUJA ZA TEDNIK PANORAMA:
Minister Gjerkeš: "Evropski kohezijski projekti niso ogroženi"
(iz avtoriziranega intervjuja, objavljenega v tedniku Panorama 22. julija 2010)

* Slovenska Bistrica je še z nekaterimi občinami kandidirala za tri evropske kohezijske projekte in pridobila odločbe. Prvi projekt, s čistilno napravo in kanalizacijo na Pragerskem, že poteka, malce se zapleta, kolikor smo novinarji seznanjeni, pri preostalih dveh. Se vam zdi, da bi lahko zakasnitve povzročile težave pri evropskih sredstvih?
"To je dobro vprašanje. Premier Pahor je ob mojem imenovanju oktobra lani kot eno prednostnih nalog SVLR navedel predvsem uspešno črpanje evropskega denarja, in to maksimalno z optimalno vsebino. Projekta vodooskrbe in CERO 2 sta sicer v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor kot posredniškega telesa, vendar sem seznanjen s težavami, ki se pojavljajo, in se skupaj s sodelavci aktivno vključujem v njihovo reševanje. Z veseljem lahko povem, da se vaša županja Irena Majcen odgovorno in zavzeto spopada z zapleti, tudi s temi, ki ste jih omenili, in ne dvomim, da bo večino projektov uspešno pripeljala do konca. Vsi skupaj se trudimo, da bodo dogovori kmalu prinesli končne rešitve in da bomo zagotovili uspešno črpanje ter projekte končali pravočasno."
* Kako je kriza vplivala na evropske projekte?
"Finančna in gospodarska kriza se je odrazila tudi in predvsem pri investicijah. Kot veste, so evropska kohezijska sredstva v teh kriznih časih eden redkih prilagodljivih finančnih virov. V prvi polovici letošnjega leta se je pokazalo, da bomo morali okrepiti aktivnosti in spremeniti določene operativne programe. Bili so namreč pripravljeni v drugačnih razmerah, kot se izvajajo. Spremembe operativnih programov smo v Sloveniji uskladili in jih poslali na Evropsko komisijo, od katere pričakujemo potrditev sprememb v septembru. Del sredstev smo od 'zidov' preusmerili k znanju in inovativnosti ter seveda novim delovnim mestom. Evropska kohezijska sredstva bomo tako uporabili tudi za kratkoročne namene reševanja krize in uspešen izhod Slovenije iz krize. Razlogov za zaskrbljenost ni, čeprav se tudi na področju črpanja evropskih sredstev občuti krizne razmere."

Bojan SINIČ

PODPIS POGODB O SOFINANCIRANJU

Pohvale ministra Roka Žarnića bistriški občini

Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić in županja Občine Slovenska Bistrica Irena Majcen sta v sredo, 30. junija, podpisala pogodbe o sofinanciranju izgradnje, nadzora in strokovnega svetovanja ter ukrepov obveščanja javnosti za centralno čistilno napravo Pragersko in kanalizacijski sistem na območjih naselij Zgornja in Spodnja Polskava, Pragersko in Leskovec - Stari Log.
Sporočilo za javnost smo v celoti že objavili v prejšnji številki, naj ponovimo le najpomembnejša dejstva iz pogodb. Celotna investicijska vrednost projekta znaša 6.503.108,51 evra. Evropska unija in Ministrstvo za okolje in prostor zagotavljata sredstva v višini 4.877.331,38 evra ali 75 odstotkov od celotne investicije, Občina Slovenska Bistrica pa preostalih 25 odstotkov, torej sredstva v višini 1.625.777,13 evrov. V okviru operacije bodo zgradili skoraj 22 kilometrov kanalizacijskega cevovoda in centralna čistilna naprava Pragersko, ki bo zmogla 6600 populacijskih enot. Dela bodo predvidoma izvedena v prihodnjem letu.
Projektna dokumentacija za graditev centralne čistilne naprave Pragersko in kanalizacijskega sistema je v zaključni fazi. Na upravni enoti je že podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacijskega sistema na območju naselja Zgornja Polskava.
Podpis pogodbe z MOP je bil kar nekajkrat preložen zaradi ministrovih obveznosti, nazadnje še istega dne za dobro uro, saj je bil istega dne še na odprtju Dolenjske avtoceste. Slovesnemu dogodku so prisostvovali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, člani občinske uprave in občinski svetniki ter izvajalci del.
Po podpisu pogodb sta minister Roko Žarnić in županja Irena Majcen najprej posredovala kratki izjavi za javnost, potem pa sta še odgovarjala na novinarska vprašanja. Postavila sta jih Nevenka Dobljekar iz Radia Slovenija (o rokih izvedbe projekta, o zamudah pri Cero 2 in zemljiščih za Alureg) in Tomaž Karat iz RTV centra Maribor (o protipoplavnih študijah in vplivu čistilne naprave na Strelski center Gaj).

Vprašanja občanov in spletna stran
Podjetje Impos, ki je izvajalec ukrepov obveščanja javnosti o poteku omenjene operacije, poziva občane, da na naš naslov posreduje morebitna vprašanja. Poskušali bomo zagotoviti ustrezne odgovore.
Več o projektih, ki jih s pomočjo sredstev Evropske Unije izvaja Občina Slovenska Bistrica, lahko najdete na spletnem naslovu www.ccn-kanal.si

POGODBA MOP IN OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Pomembna pogodba, ki zagotavljajo večje varovanje okolja

Sreda, 30. junija, je bila za skoraj sedem tisoč občanov občine Slovenska Bistrica več kot pomemben dan. Večina se jih sicer tega še ne zaveda, toda končno je prišlo do podpisa pogodb o državnem in evropskem sofinanciranju (v obsegu kar treh četrtin potrebnega denarja) čistilne naprave na Pragerskem in kanalizacijskih sistemov za Zgornjo Polskavo, Spodnjo Polskavo, Leskovec-Stari Log in Pragersko.
Irena Majcen, županja Občine Slovenska Bistrica, je v izjavi za javnost takoj po opravljenem podpisu pogodb z Ministrstvom za okolje in prostor, povedala:
"Občina Slovenska Bistrica ima odločbe o izvajanju treh evropskih kohezijskih projektov. Danes smo podpisali pogodbo o sofinanciranju Evropske unije in MOP za projekt izgradnje čistilne naprave Pragersko in primarnih kanalizacijskih vodov v štirih naseljih oziroma krajevnih skupnostih. Za prebivalce teh krajev je to izredno pomembna naložba, ki bo v petih do osmih letih zagotovila tudi priključitve na primarne vode. Kmalu bomo objavili razpis za izgradnjo sekundarnih vodov v naseljih, kjer jih še niso zgradili.
V mestu Slovenska Bistrica smo pred leti s pomočjo sredstev Phare zgradili centralno čistilno naprava za 15 tisoč populacijskih enot, v kanalizacijsko omrežje je vključena večina prebivalstva, sledita še razpisana projekta za vključitev Zagrada in mestnega jedra.
V naslednjih letih bomo s kanalizacijskim omrežjem uredili naselja omenjenih štirih krajevnih skupnosti. Priznam, da je sam postopek trajal dlje, kot smo načrtovali. Vesela sem podpisa te pogodbe, ki zagotavlja občini Slovenska Bistrica sofinancerski delež, hvala tudi ministru za pripravljenost, da je podpis pogodbe združil tudi za srečanje z novinarji.
Iskreno se moram zahvaliti gospodu ministru in se mu priporočam za podpis naslednje pogodbe za odlagališče. Vloga je popolna, Inštitut za vode je že izdelal analizo protipoplavne varnosti. Pri projektu izgradnje celovite oskrbe s pitno vodo smo v zaključni fazi pri izbiri izvajalca, za nadzor pa moramo še opraviti javni razpis."

Ministrova izjava za javnost
Prof. dr. Roko Žarnić, minister za okolje in prostor, je po podpisu pogodbe v Slovenski Bistrici posredoval naslednjo izjavo za javnost:
"To je zame izredna čast, da sem lahko danes podpisal te pogodbe. Gre bolj za delo mojih predhodnikov kot pa mojo zaslugo, saj sem šele kratek čas minister. Predvsem gre zahvala za to vaši zelo vztrajni gospe županji in mojim sodelavcem, predvsem Bojanu Dejaku, generalnemu direktorju Direktorata za javne službe in investicije na MOP, ki se zelo trudi za porabo evropskih sredstev, ob sodelovanju z občinskimi in državnimi sredstvi.
Ko so sredstva vidna, so stvari lažje dosegljive. Tedaj imamo nek cilj pred seboj. Naš cilj pa je našo deželo kar se da očistiti oziroma naše bivanje in delo v njej narediti čim manj škodljivo okolju. To je ena od prednosti naše ljube dežele pred ostalimi, Evropa to dobro razume in temu primerno se izkazuje z dokaj bogatim vložkom.
Vrednost te naložbe je znana, lahko smo zadovoljni tudi z vložkom Evropske unije, kar je še en argument v prid našemu članstvu.
Pet delovnih projektov sestavlja to naložbo, v čistilno napravo Pragersko in štiri kanalizacijske sisteme. S tem se bo zmanjšal negativni vpliv na okolje, bistveno se bo povečal življenjski standard tukaj živečih ljudi, boljše bodo možnosti ekonomskega razvoja. Zato je ta projekt treba pozdraviti.
Glede ostalih projektov je treba dodati, da imajo več možnosti sofinanciranja tisti, ki so hitrejši in odločnejši pri pripravi dokumentacije in ostalih pogojev. Žakelj je žal omejen, toda za Slovensko Bistrico ni bojazni, saj ste očitno dovolj spretni, hitri in vztrajni."

Novinarska vprašanja
Ko je že kazalo, da ne bo novinarskih vprašanj, potem ko so predstavniki medijskih hiš prejeli izčrpno pisno sporočilo za javnost, smo vendarle zabeležili nekaj povpraševanj tudi o drugih aktualnih temah, čeprav je minister dr. Roko Žarnić po predhodnem dogovoru s službo za odnose z javnostmi pri MOP pristal na dodatne intervjuje po končani novinarski konferenci.
Na vprašanje novinarke Nevenke Dobljekar (Radio Slovenija), kako je z izvedbo drugega od treh evropskih kohezijskih projektov za Cero 2 in kako je z izrabo kmetijskih zemljišč za potrebe projekta Alureg v Slovenski Bistrici, je minister Žarnić odgovoril:
"V primeru kmetijskih zemljišč, namenjenih za Alureg, smo v celoti vezani na odločitve ministrstva za kmetijstvo. Svoj del nalog opravimo, vendar je vsa vprašanja o prekategorizaciji treba nasloviti na kmetijski resor. Mogoče je reči, da je od imenovanja novega kmetijskega ministra steklo zelo dobro sodelovanje med ministrstvoma. Ministrski ekipi imata redne sestanke, praviloma mesečno ali še večkrat, ko usklajujemo medresorske zadeve. V neposrednem sodelovanju poskušamo stvari hitreje premikati naprej. Tako je tudi z ministrstvom za promet, mnoge stvari so se hitreje razčistile. Tudi ta primer bomo skupaj obravnavali kmetijci, prometniki in naši sodelavci. Za isto mizo včasih rešimo v eni uri stvari, ki sicer krožijo dober mesec."
Županja Irena Majcen je na vprašanje novinarke Dobljekarjeve, ali je res že prižgana zelena luč za projekt Alureg, odgovorila, da je "informacija še preuranjena in da postopek še poteka".

Tomaž Karat (TV Slovenija) je vprašal o protipoplavni varnosti odlagališča Pragersko in kako napredujejo postopki v zvezi s soglasjem neposrednega soseda Igorja Rakuše iz Strelskega centra Gaj.
Odgovorila je županja Irena Majcen: "O protipoplavni varnosti odlagališča sva že pred nekaj časa govorila z ministrom, izvajalec je v zaključni fazi izdelave strokovne študije, rezultate so nam že predstavili. Protipoplavna varnost je zagotovljena, vendar študije še nismo prejeli v roke. Tako so stvari v fazi projektiranja, naslednja faza je pridobitev gradbenega dovoljenja, in želim si, da bi z ministrstvom podpisali podobno sofinancersko pogodbo kot danes za kanalizacijo. O prvem sosedu Rakuši ne morem ničesar povedati, ker ni stranka v postopku. Upoštevati moramo pozitivno zakonodajo, pisno pa nas o svojih interesih ni obvestil."
Ali se je kot najbližji sosed obranil na ministrstvo, je ministra Žarnića vprašal Tomaž Karat.
"Ne, zagotovo ne. Nismo prejeli nobenega dopisa ne v ministrskem kabinetu ne v nobenem direktoratu."
Nevenka Dobljekar je vprašala, ali je dogovorjeni pogodbeni rok 540 dni za dokončanje projekta zaradi zamika ogrožen in ali bodo zato ogrožena tudi evropska sredstva.
Odgovorila je županja Irena Majcen: "Prav gotovo bo nekaj zamika. Upam, da bodo na ministrstvu razumeli, da je bilo treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja zagotoviti vso ustrezno dokumentacijo."
Minister Roko Žarnić je o tem dodal: "Kar zadeva roke dokončanja projektov, je treba o domačih rokih reči, da jih je mogoče razumeti. Večja težava je lahko z roki, ki so vezani na evropsko administracijo. Upam, da ne bo kakšnih problemov."

Dodatne izjave novinarjem
Po končanem uradnem delu novinarske konference sta županja in minister posredovala še dodatne izjave zainteresiranim radijskim novinarjem, posebej pa je v pogovoru za TV Slovenija minister komentiral še zaplete z odpiranjem novih kamnolomov v Poljčanah.

Bojan SINIČ,
za družbo Impos,
izvajalca ukrepov obveščanja javnosti

Veliko vloženega truda za 6,5 milijona evrov vreden projek

Operacija Celovito urejanje porečja Dravinje je za sodelujoče občine eden daleč najpomembnejših projektov, ki jih financira Evropska unija iz kohezijskega sklada. Občina Slovenska Bistrica ni hotela predolgo čakati in je po petih letih priprav, kot del skupnega projekta, očitno opravila največ dela od vseh sodelujočih občin ob porečju Dravinje in je tako tik pred sklenitvijo pomembnih "kohezijskih" pogodb za oskrbo s pitno vodo, regijski center za ravnanje z odpadki Cero II. ter čistilno napravo Pragersko s štirimi kanalizacijskimi sistemi.

Za slednji projekt so prejšnji petek, 12. februarja, slovesno podpisali pogodbo za projektiranje, dobavo opreme in čistilno napravo s primarnimi kanalizacijskimi sistemi za naselja Zgornja Polskava, Spodnja Polskava, Pragersko, Leskovec in Stari Log. Občina je na razpisu po odprtem postopku izbrala družbo Nivo iz Celja, pogodbo za izvedbo del v skupni vrednosti 6 milijonov in 290 tisoč evrov je z županjo Občine Slovenska Bistrica podpisal direktor Nivoja Danilo Senič.

Za izvedbo nadzora in strokovnega svetovanja je občina sklenila pogodbo z mariborskim Institutom za ekološki inženiring IEI v vrednosti 165.876 evrov, v odsotnosti direktorja Željka Blažeke je pogodbo podpisal direktor sektorja dr. Uroš Kranjc. Da je Občina Slovenska Bistrica prehitela druge lokalne skupnosti v okviru projekta Celovitega urejanja porečja Dravinje, je potrdil tudi državni podsekretar iz ministrstva za okolje in prostor Matjaž Kogoj: "Začelo se je sicer s celotnim projektom Očistimo porečje Dravinje, toda v nekem trenutku je Slovenska Bistrica ugotovila, da se bo vse skupaj morda predolgo zavleklo.

Hkrati so imeli svoj projekt najdlje pripravljen in kot je videti danes, je bila odločitev o poti naprej v lastni režiji, še vedno pa kot del skupnega projekta, pravilna. Mogoče je priprava do vloge in odločbe trajala nekaj dlje, sam razpis pa je bil dokaj optimalno izpeljan v kratkem času, glede na zakonodajo in slovenske lokalne posebnosti." Vzdušje ob podpisu pogodbe je bilo nadvse sproščeno, bistriška županja je večkrat namignila državnemu podsekretarju, da je zelo zadovoljna zaradi njegove udeležbe ob podpisu pogodb. "Če bo izgradnja tudi tako uspešna, kot so bile priprave na sklenitev pogodb z izvajalcem del in nadzora, bo projekt zagotovo uspešno zaključen, " je še dodal državni podsekretar Matjaž Kogoj. Podpisu so prisostvovali člani občinske uprave, nekateri občinski svetniki, predsedniki svetov KS in drugi gostje, patudi novinarji, ki so na novinarski konferenci postavljali vprašanja.